.: »... Torej me hočeš znova križati?« :.

Arški župnik Janez Maria Vianney v svoji pridigi o grehih in njegovih posledicah med drugim pravi: »Greh je mučitelj Boga in
morilec duše. Greh nas iztrga iz nebes in vrže v pekel. Mi pa ga ljubimo! Kakšna norost! Če bi dobro razmislili o tem, bi
nas bilo tako groza greha, da ga ne bi mogli storiti. Kako nehvaležni smo! Bog nas hoče osrečiti. Samo zato nam je dal svojo postavo. Božja postava je nekaj velikega, nekaj prostranega... Bog nas torej hoče osrečiti, mi pa tega nočemo. Odvračamo se od njega in se prepuščamo hudemu duhu. Bežimo pred svojim prijateljem in delamo greh; pogrezamo se v blato. Ko enkrat tičimo v tej mlakuži, ne znamo več ven. Če bi šlo za naše premoženje, bi se seveda znali izvleči iz te nevarnosti; ker pa gre le za našo dušo, ostajamo v njej.

K spovedi prihajamo zaskrbljeni spričo sramote, ki jo bomo doživeli. Grehe tam povemo zelo na hitro. Pravijo, da se jih veliko spoveduje, malo pa spreobrne. To rad verjamem. Res malo jih je, ki se spovejo s solzami kesanja. Nesreča je to, da ljudje ne razmišljajo. Če bi rekli tistim, ki delajo ob nedeljah,... možakarju, ki gre pijan iz gostilne: »Sploh veste, kaj delate! Križali ste našega Gospoda!«, bi bili vsi začudeni: pomeni, da sploh ne pomislijo na to. Če bi pomislili na to, bi se zgrozili; sploh ne bi mogli grešiti. Kaj nam je vendar storil Bog, da ga tako žalostimo, da ga znova ženemo v smrt, njega, ki nas je odkupil iz pekla?... Svetniki so razumeli, kako hudo greh razžali Boga.

Nekateri so vse svoje življenje objokovali svoje grehe.
Če bi se, kadar žalimo Boga, ozrli na Križanega, bi slišali, da nam na dnu duše govori: »Torej se tudi ti hočeš postaviti na stran mojih sovražnikov? Torej me hočeš znova križati?«

                                             Janez Kvaternik, župnik iz Jarše